
Pesnik je mrtev,
njegove vrstice ostajajo v zraku,
kot neodposlana sporočila.
Nihče jih ne bere,
morda kak algoritem,
ko skenira arhive pozabljenih misli.
Ni epitafov, ni slavnih citatov,
le nekaj pikslov,
ki občasno spremenijo obliko.
Tako gre to,
besede drsijo mimo,
kot da jih nikoli ni bilo.
... potem pa se srečajo
nekje na robu neskončnosti vsemirja
v domu obnemoglih besed ...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: TimotejB
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!