
Pod klopjo vse več je listja
pod njim potlačenih spominov
Na obrobju mrakovja
Samujeta netopirja
Razdiralca pajčevine
Kreatorja sivih niti
Golost vej prebada horizont
Spuščena je tančica
Na perutih bele ptice
Jesen je in zatišje
Z neke druge perspektive
Vse besede so ničje
Samo še kljun črne vrane
Kaže na stezice
Kliče prvi sneg
In v njem tvojo sled
Aj, Caki, je leeepa! Vse dobro ti želim, Majda iz Wajdušne. (hehe)
Pod klopjo potlačenih spominov
Ciao Caki, iz moje perspektive ova tvoja druga perspektiva mi je otvorila oči i dušu da sve u životu mogu gledati i iz druge perspektive. Prvi snijeg donosi i trag nade, pa nije sve crno kako se čini.
Lp, Katica
lepa, se dotakne, naslika ...
a je res potreben zadnji verz?
lpi
Majda, hvala. Vse Dobro in lipou tudi tebi iz LIPOUvec.
Lp, Caki
Katica, hvala za branje, me veseli, da najdeš nekaj pozitivnega v belih sledovih s tvoje perspektive.
Vse Dobro želim, lp,
Caki
Tuskulum, hvala za krasno dodano. Naj bo jesen barvito lepa ...
Lp, Caki
Irena, a veš, da mi je ta zadnji verz vzel največ časa in kljub temu tudi jaz nisem zadovoljen z njim. Želel sem zaključiti, da bi vse to živje doživeli še dosti let. Zaenkrat ga odstranim, ker preveč štrli iz pesmi. Imaš kakšen predlog?
Hvala za opazko,
Lp Caki
Miko, mir je kralj. Hvala, da je z nami tudi kraljica miru.
Lp, Caki
Zame je zdaj super, ker se konča kot je treba, je fajn, da ne izrečemo prav vsega, ker je potem kot da razlagamo .... in zdaj zadnji verz pove veliko, veliko, pravzaprav je bistven :)
Res lepa pesem.
Irena, imaš prav! Z druge perspektive pa naj ostane očem skrito.
Hvala za mnenje.
Lp , Caki
Krasna.
☆☆☆☆☆
Klopca
Vrane
Tihožitje prihajajoče tišine
Ki bo zazibala naravo
V nežen zamrznjen počitek
Maša, hvala branje in izbrane besede.
Lp, Caki
V komentar dodajam prvotno verzijo. V objavljeni verziji sem obrnil 1. in 2. verz, dodal novi 6. verz in črtal zadnji verz.
Pod klopjo potlačenih spominov
Vse več je listja
Na obrobju mrakovja
Samujejo netopirji
Razdiralci pajčevine
Golost vej prebada horizont
Spuščena je tančica
Na perutih bele ptice
Jesen je in zatišje
Z neke druge perspektive
Vse besede so ničje
Samo še kljun črne vrane
Kaže na stezice
Kliče prvi sneg
In v njem tvojo sled
Eh še koliko let
Čestitke, tudi za dodelavo pesmi ...
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: F2#Caki
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!