
prisluhni
ničesar ni
misliš
oglasila se bo vrana
kot v eni izmed tistih
žalostnih noči
ko so poletele
z drevesa v mraz
ki ti je zadrgnil pljuča
obcestna svetilka
je odsevala v očeh živali
ki je zmrznila ob poti
po reki so se razsule ledene zvezde
dihal si strelice inja
kaj iščeš
beli volk
otrpli prsti
tkanina zavesti
ki razpada
samo v njegovih očeh
je človek lep
kot pomladno nebo
kožuh vroč
sapa
bel puh
novega jutra
tako tvoja
všeč !
bodi lepo
ps: imaš pa danes (skupaj z vsemi včerajšnjimi pesmimi, ki sem jih prebral danes, tudi tvojo) hudo konkurenco, to je treba priznati
... samo da lovec ne bi streljal! Pretresljivo lepo ...
hvala, damjana, ampak, ne pretiravaj. redko se kaj posreči. je pa vedno del izkustva noter.
danes sem kupil surov pečen kostanj, od nekega majstra. malo bi ga poslal k temu volku, ker je pot do njega res zoprna.
lp
opozarjam te, da že pet let, poleti in pozimi nosim krokse. menda je to. najboljša obramba pred ženskami.
tudi vse drugo je kitajsko in zapacano. samo denarnico imam iz čiste kačje kože.
lp
Miko, lovec in srna ... ko mračne misli prežema mraz prevlada razum, nežnost in toplota, bel puh novega jutra.
Super!
Lp, Caki
Predlagam:
ki je zmrznila ob poti -> zmrznjena ob poti
?morda tudi:
ki razpada => razapadajoča
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!