***
zibam svojo senco
jaz ki slišim tišino
in utišane strasti
sem priča starodavnega spomina
ki je neopisna napaka ali neumnost
in upočasnjen čas sanj
vtkan v skrivnosti
jaz ki prisegam na te besede
nosim brazgotine preteklih let
in ne lažem
samemu sebi
da ne morem verjeti
da lovci odmevov
postanejo pesniki
Vav kako si me fasciniral s tole pesmijo lepo meni pisano na kožo
Lp, M
Levček, niti v sanjah si nisem upal zamisliti, da sem takšen šarmer, da lahko nekoga očaram ali fasciniram. Hvala za komentar, ki mi je segel do srca.
Lp! R. V.
Čestitke k pesmi, ki raziskuje ustroj lastne duševnosti,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Žiga Lev
- 23. 10. 2024 ob 10:29
- Prebrano 305 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 62.56