
Enakonočje,
noči krajšajo dneve,
listi padajo.
Rosenje, megle,
vrtnine, pajčevine,
zorenje plodov.
Pot vodi na jug,
tudi megla tega dne
odhaja tja dol.
Dan in noč poravnana
In fotografija prav tako
OJ, Maša,
živimo v planetariju kjer se vse dogaja brezhibno in natančno,
le mi se spotikamo, toda perfektne razmere nam kljub temu
omogočajo, da nenehno korigiramo svoja nespretna
početja. Hvala za odziv in izrečeno.
Tokrat že stihi vse povedo! Pred očmi vstaja slika jesenskega enakonočja ...
lepo. lep pogled si poslal v mojo celico. res zgodaj vstajaš...
lp
Vav, Svit
... biti povezan z naravo je privilegij!
Lepo ubesedeno in fotka je super.
Bravo!
Lp, Marija
Aha, rosulja iz tvoje pesmi je hrvaška beseda za neznaten dežek.
Matej, meni je beseda všeč, lahko bi bil tudi mokrc...ali rosenje, rosica...
Bom pa zamenjal z "rosenje."
Hvala za odziv.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Svit
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!