
je bilo darovano
življenje
srce
ki še vroče bije
v rokah svečenika
so na grmadah
"čarovnice" gorele
so junaki
iz nosečnic
rezali plodove
ter jim rezali vratove
prideš ti
v dvigalo
ravno, ko se mi mudi
božanski nasmeh
me popelje
v druge svetove
mi vrne vero v ljudi
se zgodovina konča
v smeteh
zablodeli so v malikovanje, sonca in vsega mogočega, žrtvovali molohu, ker jim je potemnel um, mogoče, da se ne bi še bolj izrodili. in spet se lahko vprašaš, kdo je za to kriv. kaj je za to krivo.
razmišljamo tako, če je bog, zakaj je zlo in trpljenje, predvsem nedolžno trpljenje. toda, dobro ni preklelo ljudi.
zlo je, ki prekolne. to kar je padlo ali pa samovolja. ker življenje ne more biti drugačno, ima zlo slabe posledice.
veličina izraela je bila, da je opozarjal druga ljudstva, da bog ne želi žrtvovanja ljudi v katero so vsi zapadli in so verjeli, da tako ugajajo bogu.
zato zgodovina ostaja pomembna, da lahko ugotavljamo vzroke. vendar dobro ni vzrok zla. in zlo ne more biti počelo. krivi smo si sami.
tisto z nasmehom mi je všeč. takrat zgodovino res pozabiš.
lp
ps
ali brez moralke, da bi preživeli, vendar je bila odločilna predstava, ki so jo o bogu imeli, v svoji posurovelosti.
lp
Včasih pa je bog v enem samem globokem pogledu!
ja,Nada, tudi prepričanje našega časa, da boga ni, je samo predstava, ki jo imamo o bogu. velja razmisliti o njenih posledicah.
in dejstvo, da je bog sveta denar in čas, vprašanje svobode, vprašanje, zakaj bi bog sploh vtopil v svet umrljivosti, itn., skoraj je premalo eno življenje, da bi si vse pojasnil, toda za nas gre in žal je delo filozofov ničvredno. končno, ljudje imajo svoj prav, ko pravijo, pustite nas že pri miru.
lp
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: DragoM
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!