
preiskujem srce
vse staro se nenehno ponavlja
se zdi
uvidevam da ni moglo biti drugače
v praznem sluhu gnezdi svet
usoda pesmi
si moremo napisati srečnejši konec
ali kdo ve zakaj je prišel na ta svet
ali obstaja čas ko si prišel in od kod
je tisto jutro bilo drugačno od drugih
vse nastaja pred mojimi očmi
se zdi
rojevam se
a videti je da se staram in potujem
boš verjel da se svet rojeva v tebi
iz sebe
če to dokaže znanost
in da je leto nič
da si ta svet
usoda pesmi
usoda jutra
mislim
bežijo misli
je to minevanje
iz moje nesmrtnosti
kako so videti stvari
videz je da potujem
od nekod prihajam nekam grem
zguban obraz čigav je
vid ki peša telo ki ugaša
kar je rojeno iz matere
in se k materi vrača
a moje bitje je nesmrtno
usoda pesmi
usoda jutra
ali kdo ve zakaj
je ljubezen
použit
izničen
a moje bitje je nesmrtno..."
Svet išče svetišče.
... smo v vrtincu neskončnega iskanja in če gre vse po sreči, je zanimivo, lepo ... sicer pa je v glavnem težko.
pozdravljen, Svit.
ja, Nada, težko je obrniti mišljenje, ker je um nekako zdresiran. in res, vsak odgovor poraja tisoče vprašanj.
pozdrav, obema,
m.
res se marsikaj ponavlja, a tudi spreminja, hvala bogu ...
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!