
Peneče morje pleše, kjer valôvi
igrajo se v objemu maestrala;
molče stojim za njo, ki mi zavdala
je rane té, ki zame so darovi.
Obrne k meni se, v očeh zelenih
zaslutim potok solz, ki se prebuja;
ne zdi več strašna se mi smrti struja,
rojena iz vseh upov izgubljenih.
"Veš, ljubim te močnó, saj čustva v meni
ponesla so v višave hrepenenje,
kjer v pesmi tej le zate prepleteni
so verzi silni, kot dežjà vršenje,
da še bogovi, z njimi uročeni,
so v srcu ti zbudili poželenje."
Naslednji sonet iz cikla "Italijanski soneti", posvečen velikemu opernemu pevcu Enricu Caruso in pesmi avtorja Lucia Dalla v izvedbi Lare Fabian
Priporočam poslušanje pesmi, saj bo tako sonet laže razumeti
Lepoooo, Dejan
sem poslušala Laro, pa še Jana Plestenjaka.
Ps.: moram se ti še zahvaliti za opombe, ki si jih zadnjič dal k mojemu sonetu o Benečanki. Potem sem bolj resno pristopila k delu in nastalo je 5 sonetov, ki imajo skupno rdeči nit (pa tudi dodelano formo). Zadnjega sem sicer objavila, ostale 4. pa še ljubosumno čuvam.
Hvala za postanek in komentar, Marija
Sem si pogledal tvoj zadnji sonet in mi je všeč - veliko boljši kot pa je bila Benečanka
Lep pozdrav, Dejan
Lepo te Dejan je ponovno brati,
v Lari, Njej - Boginji navdih iskati ...
Čestitke!
Lp, Caki
Krasni sonet, prelijepa posveta. Zadovoljstvo te je čitati, Dejane.
Lp, Katica
Odličen, le malce prisiljen vrstni red besed bi se dal popraviti:
več strašna zdi se ne ta smrti struja
več strašna se ne zdi ta smrti struja
LP, mcv
Pozdravljen Caki,
vedno se najde navdih, kjerkoli in s komerkoli smo. Hvala za branje in komentar.
Lep pozdrav, Dejan
Pozdravljena Maša,
lepo, da ti je všeč ...
Lep pozdrav, Dejan
Pozdravljena Katica,
kaj kmalu bo za prebrati še kaj več - še malo bo treba počakati. Hvala za kompliment!
Lep pozdrav, Dejan
Pozdravljena modricvet,
hvala za pozorno branje in opombo - se mi zdi na mestu; sem pa naredil celo malo večjo spremembo, ki se mi zdi še boljša (ko pesnim nekje okoli polnoči, sem včasih že malce zasanjan v sen :)
Lep pozdrav, Dejan
Bom pa ob tem komentiranju malo daljši (da ne bo pomote, ni namenjeno komurkoli posebej, ampak bolj splošno, za vse nas):
Sam sem nekako nagnjen k "nenaravnemu" besednem redu, verjetno ravno zaradi vpliva starih mojstrov: Danteja, Petrarke, Prešerna in še bi se našlo. Že v več pogovorih s sodobnimi ustvarjalci sem naletel na tezo, da goreče zagovarjajo "sodoben - pravilen" besedni red in naj bi se bilo potrebno izogibati "nenaravnemu" besednemu redu. "A bejž no", bi rekel Cankar, pa verjetno še marsikdo drug, veliko večji od sodobnih mojstrov besede.
Kajti tudi v času Cankarja so verjetno za takratno govorico in način pisanja "zmotno" mislili, da je ta edina prava. In pred 200 leti je bila verjetno v Prešernovih časih podobna "zabloda": trenutna govorica in način pisanje sta najboljša! In tako bi lahko šli v katerokoli obdobje nazaj tako pri nas kot tudi drugje. In povsem normalno je, da tudi danes marsikdo misli, da je današnja govorica in način pisanja edini "sveti gral izražanja" - ampak dajmo ne bodimo tako sebično zagledani vase in v svoj čas! Ja kaj bo pa čez recimo 100 let, a morda res kdo misli, da se bodo izražali še vedno na način kot se danes - verjemite, da bo način izražanja bistveno drugačen, kot danes, današnji pa takrat očitno "zastarel".
Edino to naj nam bo zapisano v srcu - prava poezija se ne piše za trenuten - današnji čas ali zato, da bi bila všeč kritikom, ampak se piše za "vse čase" in za pesnikovo dušo, za njegovo muzo. Le tisto, kar resnično prihaja iz srca in je poleg tega še podprto s kvaliteto besednega izražanja (pa naj bo to napisano v kakšnem koli besednem slogu izražanja), bo ostalo za nami - vse ostalo bo odpihnil veter pozabe. Zatorej naj vsakdo piše tako, kot mu veleva srce in razum, naj ne gleda na trenutne "kaprice" jezikoslovcev - čez stoletja se ne bo nihče ukvarjal s tem, kdaj je bilo kaj napisano in v kakšnih "jezikovnih okoliščinah", ampak bo vsak v verzih iskal le pesnikova čustva in v njih iskal svojo zgodbo - pa najsi bo bral mojstra iz 13., 14. 19. ali pa morda 21. stoletja
Zatorej polagam vsem nam na dušo - vsakdo naj piše tako, kot mu veleva srce in naj se ne ozira na trenutni "jezikovni" veter.
In ponovno bi prosil urednike, naj prosim ne podčrtavajo mojih sonetov, saj lahko le tako še kaj popravim in spremenim. Že vnaprej hvala za njihov trud, pomoč in upoštevanje.
Lep pozdrav, Dejan
Odlično, sedaj lepo teče.
Seveda imaš prav glede 'trenutne' mode oz. pravil pisanja in sloga. Pri sonetu kar bolj paše malo bolj arhaičen slog, pri sodobni obliki brez rim pač ne.
LP, mcv
No, lepo! :)
(čeprav bi bilo še bolje brez "potoka solz" ..., saj veš, zakaj)
LpL
Pozdravljena Lidija,
hvala za postanek ob sonetu - vem zakaj, ampak včasih pač ne morem iz svoje kože ;)
Lep pozdrav, Dejan
Pozdravljena modri cvet,
sem vesel, da deliva mnenje.
Lep pozdrav, Dejan
Pozdravljena Katice,
hvala za še en obisk ob sonetu in čestitko.
Lep pozdrav, Dejan
Ivan,
najlepša hvala za pohvalo!
Lep pozdrav Dejan
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Dejan Bosil
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!