V razsulu
človečnosti
razčrkava
temačje
do anemičnosti.
Zakrkneva
v objem.
Strmoglaviva
kot da je prvič,
kot da je zadnjič
in hlastno
potoneva
v potonike.
Dvajset tisoč poljubov
globoko.
Nad nama
vihra apokalipse,
v nama
nič manj kot
neskončnost.
Jako.
I upečatljivo.
Pjesničkim jezikom izgovoren hod ponorom, ideja za ostvarenjem "sretnoga" svijeta.
Hvala za uradak.
Koji je nedostajao.
lp,
Mirko
Rada imam potonike.
Srčkano!
da, pesem je tudi z ozkim verzom oblikovno slična strmoglavljenju, lp
Dragi Mirko, Jasmina in Matej, najlepša hvala za prijazne besede : )
Del pesmi je starejšega datuma, del pa se je sestavil na današnji dan ... potonike pa so mi zelo ljube.
LP,
Marko
Čestitke k tunkanju v večnost, kot jo dojemamo ljudje ...
lp, Ana
Najlepša hvala, Ana : )
Včasih si je potrebno podariti pesem ; )
Lp,
Marko
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Marko Skok - Mezopotamsky
Uredniško pregledano.