
jesen je dozorela
v grozdju
v listju rumeni
čas sladkega imena
čas sladkega bremena
sok po bradi se cedi
deževje prvo
bistro vino
da
z meglicami prišle so slutnje
trsi šli so v spanec
muškat smeji se
samotna
toliko svetov
pot v gorice
luna
v sapi kobilice
potem deževja le okušaš
Čudovito, poet miko; lirska pesem, kakršno imam rad ... Kako se prileže čutom, ko si jo preberem naglas ...
Naj ti bo prijazen, poletni dan,
Sašo
hvala lepa, Sašo. ja, Nada, je spomin na nekoga, vendar se zadnji verz lahko bere kot da gre preprosto za deževja jeseni.
pozdrav in lep dan obema.
m.
Zagrljeni s pjesmom lakše koračamo putem duha, putem neminovnosti.
lp,
mp
Priznam, da me je pesem prepričala šele s premisleki/zamolki med verzi in pa z nihaji iz zunanjega v notranji svet. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!