Sva padla hkrati
Vse življenje sem v pripravljenosti stratil,
izčrpaval nadledvično žlezo,
vsako hipotezo v teorijo spremenil,
neuspešno brzdal svojo jezo,
nizko nad oblaki plaval.
Ko pa nekoč sem v bukov gozd zataval,
uzrl v njem sem veličastno brezo,
a preden sem se je nagledal,
neki jo surovež je podrl ...
in z njo še mene sklatil.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matroz
- 08. 08. 2024 ob 00:06
- Prebrano 1684 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 65
