Moč vetra ni povsod enaka, 

a to ni njegova napaka.

Včasih se v hribe spotakne,

ali z nevihto poljane odplakne.

Saj tudi zemlja ni ravna,

čeprav je čisto vsa naravna.

A človek vse kar je naravno ne prenaša.

Le kar je umetno v reklami oglaša. 

Reke v struge in jezove zapira,

njihov tok tako zavira, poplave prezira.

Spodkopava drevesom korenine

in jezi se ker ni prave klime.

Koplje luknje skozi gore

in z jezo preklinja podore.

Tudi s svojo podobo ni zadovoljen,

vedno nad svojim telesom zlovoljen.

Z mučenjem in stradanjem popravlja,

plastiko si vstavlja in prenavlja.

Sam se odloča za vsako spremembo,

ker se zdi mu le trpljenje nekaj vredno.

Že otroka skozi očitke zapostavlja.

Nisi sposobna, predebela si in prevelika,

ljubkost in sreča ni tvoja odlika. 

Iščemo napake, zatiramo izvirnost, 

le ta vsebuje v naravi čarobnost.

Namesto spodbude v edinstveno unikatnost,

ubijamo notranji žar, človekovo žlahtnost.

No, jaz zdaj sebe sprejemam,

vse kar je moje objemam. 

Ni preveč in ni premalo,

vse je vesoljno božanstvo mi dalo.

Notranjo lepoto, ljubezen in dobroto,

to je meni zdaj najboljši moto.

olgasem