Zvezde se ponašajo z veličino.

    Tla se dotikajo neba in

to pritiska na voljo, da se razpoči

     kot ujet tlak v vročem loncu,

da se razpoči v maternico

     noči kot razgibana, gorečna

filmska zgodba.

To bi lahko bila ljubezen, dražljaji,

     potuhnjeni med zidovi nevidnega mesta,

in že sama čarobnost o nastanku sveta

     ponuja uvid, kako nastajajo mali svetovi,

kako vpihavanje kisika izzove

     nenadno

učlovečenje ognja.

Na cesti, ki se je skoz odejo krošenj

prebodlo sonce, so svetlobne lise.

Zvezde se ponašajo z veličino.

     Tudi ko je dan, je dobro obnoviti

spoznanje, da so od spodaj prekrite

     s svetlo-modro preprogo,

ki prav tako ohranja lepoto, se spušča

     na oči in z jasnino spodbuja

povzdigniti glas v zrak.  

Luka Višnikar