Ko nisva čakanje
opazujeva letne čase iz zadnjega vagona
moja tenka koža je afrodiziak
kot okra
kot pesem o preminulem revolucionarju
ne jaz ne ti ne verjameva v ideje
ognji so tisto kar ljubiva v pustih pokrajinah
topotanje konj
Porto pod bosimi nogami
cvetoče slive
brala sem roman ki ni pripovedoval o tebi
razkril je vse kar sem v tebi želela ljubiti
nikoli se ne vračaš k zemlji
po kateri diši tvoja duša
vračaš se k meni
da vame odložiš samost svojega pogleda
Čestitke k posebni ljubezenski pesmi,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Polona Campolunghi Pegan
- 20. 07. 2024 ob 22:36
- Prebrano 380 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 147.2