socialna pesem
ne nisem morbiden
v socialnem grobu si
prijatelj moj
veliki slon pokopališč je krenil
pripet z verigo na oblak
kot si želel
jaz tečem s svečo v zimski zrak
ne nisem morbiden
občina je storila kar je v njeni moči
duhovščina je storila kar je v njeni moči
veliki slon pokopališč je krenil
pripet z verigo na oblak
svečo ti prižigam
brez imena in brez slike moj boem
ker kmalu vas bo toliko kot zvezd
s fotografijo za spomin
kamnom in lupino školjke
v boju s pozabo
s svečo tečem v zimski zrak
socialna pesem
za socialni grob
občina je dala
kler je dal
modra noč je zvezd natrosila
Vsimi mi smo to in dajemo dokler lahko, da bi mogoče nekoč dobili
spet bo nekdo rekel, kako žalostno, nekdo, nič takega. stvar navezanosti, mislim.
lp, Caki,
m.
Pokopavanje mrtvih ni le slovo, je tudi preizpraševanje o tem, kaj nas dela ljudi ... čestitke,
lp, Ana
Čuti se kako se piše takšne pesmi. Vrstico za vrstico. A bo ali ne bo?
No. Ni.
se strinjam. je pa res. ker že nekaj znancev zasula je lopatka je ta prvi, ki je končal v socialnem grobu in socialni pesmi. mi je nekoliko nenavadno.
ideje pravzaprav ni. le opis tega groba in sredstev, ki se jih poslužujejo znanci in prijatelji, da bi obeležili spomin na pokojnega. pogreb brez dekorja je cca 1800 ev. za nova imena ni več prostora in so dostopna le v elektronski knijigi pokopališča. tudi za pogreb sam ne moreš več reči, da je pričevanje žalosti, saj vsi umremo, a ne?
lepo, da si se me spet spomnil s priznanjem.
res je. pesem se mi zdi čisti šit in zdaj je še zbrisat ne morem.
lp, m
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 21. 07. 2024 ob 00:00
- Prebrano 410 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 226.33