ostanejo zataknjene
nekje med
možgani in črevesjem
od tam zatajene strupijo
počasi a vztrajno
ali čutijo zadoščenje
ko padeš čez rob

obvisijo v zraku
vsi se jih izogibajo
ko popadajo na tla
jih zavijejo v sovraštvo
zabijejo in poteptajo
z okovanimi čevlji
kar glasno zanikajo
in zavarujejo s pogledi
rezilne žice

priletijo nazaj
smrdeče in blatne
našiljene in priostrene
pribijejo te na zid
pljuvajo ti v obraz
martinčki se sprehajajo po tebi
in poln si črnih kakcev z belo piko na koncu

nada pecavar