Čustva do njega se niso morala več naslikati v besede.

Zakaj?

Bila so tanka meja med ljubeznijo in sovraštvom.

Čustva so še vedno obstajala,

še vedno so bila,

a nisem ga več ljubila.

Želela sem se le poigravati s teboj.

Želela sem se le prepričati,

da me nisi pozabil.

Mene, tvoje prve ljubezni.

Poznala sem se predobro.

Točno sem vedela, kaj v tistem trenutku potrebujem.

Bila sem kot mati,

ki vsakih toliko časa preverja svojega doraslega sina,

ki ji mora dati vedeti,

da jo pogreša,

ampak,

da je zaživel novo življenje.

Potrebovala sem le klic,

ki bi mi povedal tople besede.

Klic pa ni smel biti predolg…

... saj bi me lahko tvoje besede ponovno potegnile v željo po skupnem življenju,

ki ni bila ne zdrava zame,

ne zdrava zate,

in predvsem:

nemogoča za oba.

Nina Vinšek