Zamašen nos,
pekoča sluznica.
Napadi suhega kašlja
hripavo prebadajo zrak.
Boleča teža
se vali po glavi.

Gromi se raztreščijo
v pozno popoldne.
Neprijetno bobnenje
izginja in se vrača.
Močan naliv izpere sparino,
zadušen dan.

Skuha si melisin čaj,
pogreto brisačo položi na prsni koš
in mrzle noge namaka v vroči vodi.
Vsake toliko se pojavijo drobci sanj,
ki sproti izginevajo -
ostanejo žareči prebliski
in ji sedajo na prazno lice.
S težavo si poreže predolge,
trde nohte in jih popili.

Začne se izkašljevati,
sili jo na bruhanje
in še začrviči.
Sedi na školjki in pljuva v umivalnik,
(sreča, da sta tako skupaj).
Končno se razsluzi
in tako globoko zadiha,
da jo zaboli v prsnem košu.
Počasi diha -
čuti zrak, kako vstopa
in izstopa iz nje.

Dolgo časa se tušira,
ko hodi do balkona,
si liže lase;
za njo ostajajo mokre,
sveže sledi.

nada pecavar