Krožnice in krivenčenje
Ko pade sneg, mraz grize kratek čas,
že mreži se pomlad za nove vdihe -
ko zrine v dan se, češnje spet razcveta,
že zima znova kleše struge tihe.
Vse se vrti kot derviš že od nekdaj,
le človek cvet sam seje ali led,
dokler ne uklešči urobor ga v žrelo,
iztisne dihanje usločen rep.
Raj in pekel drug drugemu smo često,
izbire so križišča v pot želja
in bog je le sopotnik v potovanju,
kjer plete, para se in dan vozla.
Ko tkemo se iz črno bele niti -
za jutri vzorci zmeraj so prikriti.
Na poti k Sebi, razpletam vozle,
včasih nestrpen kar presekam,
kdaj je prav, včasih pa ni.
.jpg "Nada")
Irena ,
Lep zaključek še lepše pesmi.
Bodi lepo
Svit, hvala.
Včasi smo nemočni, pa še zmeraj verjamemo, da lahko presekamo. :)
lp
pi
Nada, z majhnim zamikom - najlepša hvala.
Včasih mi nagaja računalnik, že verjamem, da je šel komentar naprej, potem vidim, da ga ni ... se opravičujem.
lpi
Čestitke h globoko razmišljujočemu eksistencialnemu sonetu,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 01. 07. 2024 ob 22:36
- Prebrano 519 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 148.76