
Ko odpiram album
pade ven slika
deklica in mlad mož
na pokošenih senožetih
in visoko v vetru zmaj
želje zavijata v smeh
ko preko poletnih travnikov in
pokošenih redi tečeta
v modrino obzorja
v prihodnost
da tam stoji šola
in da znanje šteje
si rekel
in čeprav se bova ločila
da ni resnih ovir ne meja
in da bova vsak po svojih premicah
prispela do cilja
ko v kričeči tišini
sedim med spomini
se mi na odrevenelem jeziku
besede spreminjajo v snežinke
potem se kot lava prevesijo v grlo
okamenele ležejo vame
še čutim tisto nemoč
ko se roka oklepa roke
in se premici zopet združujeta v eno
Smo lepili palčke s klejom,
ki ni bog ve kaj držal zmaja v kup,
ampak dokler je, sem neznansko užival
ko sem na vrvici čutil silo, ki vzdržuje lebdenje...
Krasen Zapis.
Čestitke.
evo Marija,
to je državotovorna pesem,
ne pa tisti osladni govori.
Amen.
Hvala za dotik, Svit
... ja, večina naših zmajev je bila narejena doma. Jaz imam v spominu, da smo ga delali celo v šoli. Verjetno pri tehničnem pouku.
Lp, Marija
*Miko,
*Crni Kos,
hvala za dotik!
Lp, Marija
Hvala Rajko, tvoj komentar me je vzradostil in nasmejal (*_*)
Torej naj bo amen!
Lp, Marija
Hvala Majda, vesela sem tvojega dotika.
(*_*)
Lp, Marija
Prav čutim tisti vonj, senožet in otroško zvedavost.
Hvala za ta srčen spomin
Lp. Olga
Vrlo lijepo i poetično, Marija. Slike, slike u albumima, u glavi pišu sjećanja.
Lp, Katica
Čestitke Marija za ta senožetni album, ki nas vedno znova vrača tja ... kjer je lepo. Naj ostane tako!
Lp, caki
Pozdravček, Marija, tudi mene se je pesem dotaknila. Se samo meni zdita zdajšnja zadnja verza odveč (povzemata že prej boljše ubesedeno)?
Lp, Ana
Hvala, Ana!
Hvala tudi vam za branje in oseben dotik, dragi -
Olga
Katica in
Caki
Objemam vas in vam želim lep preostanek dne!
Marija
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: triglav
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!