
Veter grizlja osoljena lica.
Ožarjeno obzorje pestuje oblake.
Borovci poplesujejo v noč.
Kresnice so konfeti -
biserijo vodno gladino,
jo blagoslavljajo za naju.
Olesenela srčika vzbrsti,
poganjek se vije v nebo.
Sreča se suklja pod nogami.
S prstom poradiram horizont.
Nočem plitvine temveč globino.
Prepuščanje neznanemu me osvobaja.
poganjek se vije v nebo
S prstom poradiram horizont.
Čestitke za izvirne vzporednice.
Prepuščanje, ki ga imamo vsi radi, najbrž tudi zaradi osvobajanja. Natančno in posrečeno poimenovanje ljubezenske (pred)igre, ki je mogoče zaradi sramu, pri mnogih še vedno tabu. Pa ne rabi! Čestitke!
Lijepa i poetična pjesma. Bravo!
"S prstom poradiram horizont.
Nočem plitvine temveč globino.
Prepuščanje neznanemu me osvobaja."
Lp, Katica
Domiselna impresija, ki se izteče v optimistično sprejemanje neznanega, ki še pride ...
Čestitke,
LpLidija
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: tuskulum
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!