među paralelama
sjećanja
uzduž zeleno sinje
ravnice
razabireš meridijane
vremena
u sitne
čvrste
čvorove
zatežeš misli
i radoznale zahvate
u nedokučivost neba
zmijoliki drumovi
gmižu li
gmižu
po zelenoj trasi
do domaćega nebosklona
do neraskrivenih
tajni
blatnih plićaka
i odbojnih dubina
slavonskog neba
u sonaru
nabujalih uspomena
prostrtih u hladovini
čvornatih hrastova
mladosti
(Sosed tvojega brega 2024)
Človek korenini v sebi in lahko vse življenje nosi vse s seboj in neprestano raste. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!