
Krohot.
Iz trebuha zemlje.
Neartikuliran,
divji,
neobvladljiv.
Poskakuje s težkimi nogami,
da zaboli trebušna prepona.
Solziš se,
sliniš,
zvijaš.
Preluknjaš vesolje
in padeš.
Nazaj vase.
Ne, samo pravi trenutak, pravi kutak - ko se s prijateljico smejiva najbolj brezveznim stvarem, ki drugim niso smešne, medve pa se ne moreva nehati krohotati.
Lep dan, s speedom ali brez, Nada
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!