SPOZNANJA
Kako naplavlja ta deroča reka. Sila. Polena,
ki nama dvigujejo plamena ognja, telo,
usločeno v zamolklosti otroka. In tu sva,
da posedeva ga v naročje, ga nahraniva,
ko z iztegnjenimi rokami v sedanjost kliče.
Zanimivo se nama zdi, kako je narava
skladna z notranjostjo, njenim gibanjem
po pokrajini, ki nam sveto je igrišče.
Danes na najin somračni gozd sije
toplo sonce, na prostoživeče živali,
najine zvedave oči, družabna sopotnica.
Odpadla peresa prostih ptic pobral sem
na poti v svetišče. Nabral sem jih tebi,
kot šop nesmrtnih rož. Kot pesem.
Šopek angelskih sporočil in lepa spoznanja na poseben večer.
Prijetno branje, pobožalo mi je dušo.
Š.
Ajdovakasa, hvala za branje in lep pozdrav.
Lp Luka
Tudi pesem se zdi kot naplavina, ki je izšla iz neke globoke dvojine ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Luka Višnikar
- 20. 06. 2024 ob 21:12
- Prebrano 310 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 57.76