
kot je bog neskončno več
čeprav si tega ne želi
sem si tistega jutra
pozabil obleči človeka
nastalo je vreme
in z njim podnebne spremembe
nastale so surikate in govorile
to je lepo vreme
to je grdo vreme
nastala je ženska
ta nepopolnost v teoriji tipov
niti jaz
samo mama je vedela kdo sem
in ata je bil na terenu
na kupu gnoja sem lovil muhe
in z njimi hranil kuščarje
poskušal sem dokazati
obstoj brez zaznave
ko sem pomotoma vlil
zadnje kapljice soka
v zadnje kapljice kave
ogabno
vsi so govorili da me ni
iz vesolja so naredili boben
po katerem je udarjalo
jaz to
jaz ono
in ljubezen
mislila si je
kako si ti fukjen
vendar tega ni rekla
Tvoja pjesma me navodi na razmišljanje.
Lp, Katica
namera je bila, malo vas nasmejati. pozdrav obema.
m.
Človek
ko ne premisliš se biti človek
niti ne
tik pred zdajci
Ld
Tanja
Pesem izgleda skup nametanih, a dobro premišljenih zaporedij v nekem drugem svetu, v katerem pa smo nič manj in nič več "tik pred zdajci" velikega bobna.
Čestitke!
Če mene vprašaš dobro premišljena in zelo dobra pesem.
Se opravičujem, ker sem v svojem haikuju uporabila besedno zvezo, ki je tudi v tej pesmi. Seveda ni šlo za prepisovanje, še manj krajo.Sem jo kot veter hitro spremenila.Haiku je zdaj boljši.
Lp, Lea
Čestitke k pesmi tudi z moje strani,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!