
Mestni lokal.
Sopara se počasi ohlaja v zasenčenosti.
Vesel sem, da sem lahko ostal le stol
ali na novo pobrisana miza,
kot senčnik ali kava v mirovanju –
ne da bi moral izgovarjati besede,
ali da bi moral sodelovati pri
vsakodnevnemu zlaganju zlogov,
besednih zvez in samoumevnih
stavkov.
Zamaknjen v topel veter, v štetje
mimovozečih avtomobilov – ne da
bi vedel, kolikšen je njihov seštevek,
ali pa kot mimoidoči maček,
ki je legel v senci hladne trave,
v brezimenskem strmenju in goli
radovednosti, iz katere opazuje in
mu to dejanje zadošča;
kar mu na uhlje prinesejo zračni
tokovi, je zanj nezemeljsko;
kar se nam izliva iz ust in kar
gradimo po praznini za oblikovanje.
Inteligenca ni končni načrt evolucije. Ta pesem je popolen pokazatelj tega dejstva.
Hvala Lubenica, sem vesel, da pa tokrat odobravaš tudi kakšno mojo pesem :D
Lp Luka
ha, ha
lubenica,
kje pa so lektorji
popolen ,
koliko je to polen??
komur se preveč mudi pljuvati,
se zgodi, da mu slina zgreši cilj
in pristane na lastnikovi obleki.
Napaka je bila morda namerna, kar ne morem trdit enako za tvoje razsvetljenstvo :).
Čestitke k pesmi, ki v besede ujame počivanje od besed ...
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Luka Višnikar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!