A do takrat..
ne vem kaj
a nekaj drobnega v meni poči
nekaj kar imam ujetega v sebi
se razlije
potem sežem vase
pretakam in obračam
od znotraj navzven
razmažem
a zopet obmolknem
zakrknem
strahopetna sem, vem
na dnu samozavesti
a počasi se mojstrim
začeti moram imeti svoje mnenje
le tako se bom lahko mukoma dvignila
a do takrat
se stebelce le zdrzne
vztrepeče
in pušča tiho otožno sled
Res, kalček mogočnega drevesa je sprva nebogljen,
tako kot je spočeta zavest, ki pa se, če "drevo rasti"
negujem, krepi. Lepo, rahločutno si opisala trajanje...
Čestitke.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: levcek
- 08. 06. 2024 ob 09:28
- Prebrano 244 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 68.7