Hodim po stezi
nad mano leti nebo
in hodim do roba
postanem
in čutim, da padam
in padam, kar padam in padam
mraz je
ne čutim več časa.
Oblaki so visoko nad mano
letim mimo korenin
mraz je vse kar dojamem
ne čutim več božanja rastlin.
Ne čutim več
le mraz,
ki me objema.
Lebdim.
Kot padli angel letim,
mraz je
in oblaki nad mano.
Mraz je
a vem, da živim.
Nisem mrtev.
Le zmrznjen
v mahu
zaspim.

Tomaž Jevšenak