
Sem majhen sin
Velikih očetov.
Močnih rok
Nosim breme že umrlih grehov.
Vidim meglo, ki raste,
Senco,
ki človeka v brezup pahne.
A objemi
Podani v temi
Mi dajo moč
Da se sveča ne ugasne.
In ja, jaz sem
Tisti ki noče,
Tisti ki ne zna s tem.
Solze ki jih jočem
Grizejo lice.
In žgoče so roke
S katero bolečino si brišem.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Rochus
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!