
Črno bela
brniš kot čebela.
Skačeš kot atlet,
a greva na izlet?
Odprem ti vrata balkonska
glas tvoj luškan lahko postala bi
plošča gramofonska.
Samo na ograjo ne skači!
Počasi prostor zavzema črnina.
Tiha, previdna
nezaupljiva.
Kar jo je ulica naučila.
Nič kriva.
Šelest vrečke zvabi
iz teme na plano.
Alarm zvoni za hrano.
Sicer dve uri prehitri.
Podležem vama,
zverci mali nabriti.
Ne se bat
mene je še samega strah.
Pridita se pocartat
pa gremo spat.
Kot moji vaju imam rad.
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: Slepec
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!