SILA
Ovila me s skrbjo je v modro svilo,
prišila rože pisane na bluzo
in pripeljala mi plešočo muzo -
na vratu mi močno utripa bilo.
Me vabi luna - z glasom nočne ptice.
Diši po novi, svetli galaksiji
in vem, da jutri bodo jo odkrili;
žarim kot zvezda, ki mi greje lice.
Medlijo stiske in vsi dvomi razni,
spet diha misel, nič več ne sameva ...
posledic ne bojim se, meča kazni.
V radosti ni več sence, teže gneva;
odmeve shranim le, če so prijazni;
prepuščam se tako modrosti dneva.
Zelo lepa
posebej ritem mi je všeč!
Lp
Tanja
prima optimalno
vedra za nedeljo
uživam v preobrazbi tvojega sloga
Tanja, včasih rata, čeprav mi ritem in metrika rada še vedno ponagajata.
Rajko, misliš na vsebino, ali formo ali kaj desetega?
Lep dan,pozdrave Nada
Pod "preobrazbo sloga" sem imel v mislih
optimizem brez kančka nasprotnosti,
ki jo je zaslediti v večini tvojih drugih pesmi,
v katerih se radost in bolečina, upanje in obup vedno prepletata.
(kar ni nič narobe, če gre zgolj za umetniški izraz, medtem ko,
opisujoč svoje notranje stanje, vedno želimo prevlado lepih občutij)
Ja, nikoli nisem tako razmišljala, se pa spomnim, ko mi je nekdo rekel, da je veliko žalosti v mojih pesmi in sem bila tudi začudena.
Gotovo ne gre samo za pesniški izraz in tudi ni nič narobe, ker očitno je pod mojim pokrovom brbotajoča mineštra in s pomočjo besed nekaj tega tudi odlagam.
lep sončen dan, pozdrave Nada
prišila rože pisane na bluzo
in pripeljala mi plesočo muzo -
na vratu mi močno nabija bilo.
prišila rože pisane na bluzo
in pripeljala mi pleŠOčo muzo -
na vratu mi močno utripa bilo. ( v izogib ponavljanju istega korenabesede)
Diši po novi, svetli galaksiji
in vem, da jutri bodo jo odkrili;
žarim kot zvezda - sedla mi na lice. ( nerodna skladnja)
Diši po novi, svetli galaksiji
in vem, da jutri bodo jo odkrili;
žarim kot zvezda, ki ožarja lice.
Medlijo stiske in ti dvomi razni,
spet diha misel, nič več ne sameva...
bojim se ne posledic, meča kazni.
V radosti ni več sence, teže gneva;
odmeve shranim le, če so prijazni;
prepuščam se tako - modrosti dneva.
Medlijo stiske in vsi dvomi razni,
spet diha misel, nič več ne sameva...
posledic ne bojim se , meča kazni.
V radosti ni več sence, teže gneva;
odmeve shranim le, če so prijazni;
prepuščam se tako modrosti dneva. (brez pomišljaja)
LP, Lidija
Zdravo!
Sem popravila, da lepše teče, hvala za podrobno branje.
Imam samo vprašanje pri spodnjem verzu , ki se sedaj glasi
Žarim kot zvezda, ki ožarja lice - žarim, ožarja - sliši se mi podobno, a gre mogoče za isti koren ali samo po nepotrebnem kompliciram?
Mogoče
Žarim kot zvezda, vroče mi je lice
Hvala in pozdrave Nada
Res,spet isti koren, imaš prav ...[ mogoče _ Žarim kot zvezda, ki mi greje lice]
Vroče "mi" je lice je pa hrvatizem za -
moje lice je vroče
Torej _ manj primerno.
Lp
ne mislim popravljati, samo zanima me, ali bi bilo tudi ustrezno
gorim kot zvezda - vrelo moje lice
LP Nada
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
- 26. 05. 2024 ob 12:03
- Prebrano 443 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 243.19