
Spet rasteš kot fluidni ogenj,
kot topla voda dviguješ se v srce
in to spominja, kako sladki so
lahko dnevi, kako brezpogojna je
ljubezen, ki razprši se v zraku,
telo v temni noči, ki zdaj jo
ljubim in razumem njen motiv,
in tudi ta ljubi življenje kot celoto,
kot neoporečen se prikazuje v vidnost,
in poganja ga nekaj, kar k temu
spodbuja narava vesoljstva,
ko razpre se obzorje in ko potihne
hrup, ki zase misli, da je vseveden.
Živjo Luka,
Še dobro, da nas je nekaj, upam, da bo število še naraslo,
ki ne čofotamo zgolj po površju zavesti.
Pesem z globoko vsebino, ki pusti v razmislek,
kaj je vir vrednosti znotraj nas, za kopreno dnevnih vrvenj,
ki so pogosto brez smisla... (noč pa zaradi tega zgolj "postanek v boxu", da se "dolije gorivo" za novo norenje).
ko razpre se obzorje in ko potihne
hrup, ki zase misli, da je vseveden.
ah, to žlubodranje uma (v budnosti),
katerega vrhunec so mediji, internet, TV naročniški paketi
in še kaj za zbeganje uma, google bo že vedel.
ha,ah,ha,ah,ha,ah,ha,ha,ha
nak
Prijazen pozdrav in lep dan še naprej RA
Zdravo RAjko,
ja, se mi zdi, da niti ni izbira; ali čofotati na površju ali pod njim;
hočeš nočeš, si tam.
Kar se pa tiče površja, je pa zelo znan rek; Ignorance is bliss.
Kam bo pa nesel tok, bomo pa še videli.
Lepo pozdravljeni in hvala za branje,
Luka
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Luka Višnikar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!