
V zvijanju strun kitare odmeva zvok resnice.
Ta se preliva v vse kote sobe in polni ušesa,
ki ne želijo slišati boleče melodije strahu, vojne in panike.
Objemi me, objemi njo, njega, objemi vse.
Iz kotov sobe odzvanja tista slepa in grda resnica.
Iz tal se dviga prah laži,
želijo te pojesti.
Lažje je živeti v temi in se skrivati v prašni omari.
Lepo je, ko te boža nevednost,
to je prava čednost.
Ali pa tako?
;)
pa nič narobe če ne sprejmeš,
so samo dobronamerni predlogi daleč od moje kritike
Hvala Tanja! Prvi mi je malo bolj pri srcu :)
Hvala za trud ^.^
Lp
...no, meni drugi
a to je tvoja pesem
a ti naredi kot ti pravi srce
samo ono ve ...
Lp
Tanja
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: mejremameri
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!