
netko mi je ispred vrata podmetnuo kamen
nisam ga zgazila
sjela sam na prag i tiho zaplakala
na njemu je pisalo
to je moje srce
Samo iz šestih povednih verzov se razpredajo misli v daljno širino dnevja preko lastnega praga, ki povejo tisto, kar želimo pozabiti, a še vedno občutiti in slišati in imeti. Čeravno samo kamen! Bravo!
Lp, Caki
Hvala Caki!
vesela da ti je všeč
Lv!
Tanja
Kamen - kakor hlad dokončnosti! Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Tanja Ocelić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!