Pogled sem potopila v morje;
bilo je mrko, sivo kot nebo.
Kamen v prsih trd in neizprosen
kot bolečina, ko hlastam za zrakom.
A sončni prah še zablesti
in voda v meni vzvalovi,
da zaznam pomladni bezgov vonj
in zagorim, ko skuham čaj za dva.
Čudovito! - "zagorim" (vroča ljubezen) in "tea 4 2" ...
Tudi v meni zagori, ko ga skuham za dva, ker za dva bolj in lepše diši ..
Lp, Caki
Hvala obema za komentar!
V resnici sem skušala preplesti vse štiri elemente v človeku in okoli njega (zemlja - sončni prah, voda, zrak - vonj, ogenj) in ogenj je tisti, ki je povezan z erotiko ... to pa seveda ni nič novega, a je vedno neustavljivo lepa ponavljajoča pesem!
Svetloba v mračnih časih, ta bezeg ... čestitke,
lp, Ana
Kako sem vesela za razumevanje te kratke pesmi, ki me je "prežarila" v času mračnih misli ... Potem pa človek najde iskrico, da se požene naprej!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Nada
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!