čakajoč jutro ob griegu moje okno zamreženo
s svetlikajočim se ekranom trepetajoč gleda
v zasnežen betonski blok zgradb kjer slutim
smetanast bergen kot zvezdnato priponko z reverja
kačastega fjorda ki se lomi ob gluho skalovje
kakor božična pogača razmetavajoč srebrnike
levo in desno kjer sence mrtvih vikingov
z zdavnaj potopljenih drakarjev prerastejo v grlene
zbore dečkov s košarkarskega terena katerih
grla so šele vzbrstela v adamova jabolka in črne
vilenjake ki še vedno bingljajo obešeni
na oguljeni okostnjak novoletne jelke

Jure Drljepan (JUR)