TINITUS
Črke in besede se igrajo -
skrivajo se,
skačejo na nepravo mesto,
zarijejo se v podkožje
in te dražijo z repkom,
ki ga ne moreš ujeti.
Obrazi bledijo,
se stapljajo med sabo,
se jim nasmihaš,
čeprav ne veš, čigavi so.
Dogodki visijo v pajčevini,
ki je ne dosežeš
in pajek se masti z njimi.
Vedno pogosteje se potikaš
v medprostorih;
med sabo in svetom,
med praznim in polnim,
med barvami in zvoki.
Obzorje se krči
in misli se sušijo
kot jesensko listje -
a tisto zoprno brenčanje
v levem ušesu
ostaja.
Sem ga imela. Velika nadloga, ki jo razume samo tisti, ki jo izkusi. Nikjer in nikdar nimaš več tišine in miru. Zelo sem bila srečna, ko je minilo. Upam, da se bo tudi pri tebi enkrat končalo.
Lp Tolminka
K sreči se meni prikrade občasno, je pa zoprno - včasih pa pride prav in se prikrade celo v pesem, pozdrave Nada
Komentiranje je zaprto!