Sonce je posijalo v mojo sobo,

našlo me je v postelji vso premočeno od slanih solz,

ki so neustavljivo tekle po mojem licu.

Krivo je bilo moje razmišljanje in moja neodločnost.

Nisem se mogla odločiti, ali bi vstala, ali ne.

Veriga,

ki oklepa vso zlobo je prestopila moj prag

in zajela mojo dušo.

Ta težka veriga na dnu pekla

je pretežka za moje srce,

za mojo dušo.

Vsa obupana iščem pomoč iz tega položaja.

Pomoč se je tiho priplazila do mene od dobrega duha,

ki je razumel,

da sama ne zmorem več.

Vsa zloba,

ki jo drži veriga v svojem objemu je pretežka zame.

Vsa omamljena končno vstanem in grem dalje.

Dalje iz te postelje,

kjer sem se počutila kot da sem na dnu pekla.

Vsa energija je izpuhtela iz mene

in upanje se je zgubilo,

moja duša pa se v objemu verige,

ki je polna zlobe, duši.

Nekoč sem bila polna energije,

šal in veselja.

Ustvarjala sem čudovite stvari,

danes pa je moja duša zlomljena od pretežke verige,

ki mi krade vso energijo,

da mi ostanejo samo molitev,

naj doživim še en dan na dnu pekla….

zorajelen