
Vsi se borimo za življenje,
se držimo za tisto drobno krhko travno bilko.
S pikapolonico.
Nihce pa ne reče, čuvaj te ročice.
Čuvaj to srce.
Čuvaj to telo.
Čuvaj ta čudež pred lastno borbo.
Ne čakaj do zadnjega utripa,
da se zaveš, da nisi v borbi.
Si večno v življenju.
Večno v ljubezni.
Še ko se ti zdi, da nič več ni lepo...
Je. Lepo je.
Nisi v minljivosti.
Si sila. Si most. Si tisti ki čaka.
In tisti ki ga čakaš.
Si pikapolonica, ki nosi srečo.
In bilka ki se je oklepaš.
Spusti, čuvaj te ročice.
Dihaj. To je največje darilo.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Barby
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!