Senca se me dotakne. .
S svetlobo.
Berem naprej,
a tanke iglice pikajo
po drobovju
in v ustih se nabira slina.

Pogled splazim proti tebi,
do tvojih nog.
Počasi dvigujem veke;
rahlo prosojna tkanina
nagubano pada do stopal -
sledi tvojim dihom in gibom.

Ne spomnim se potez obraza,
ne barve las,
samo žarečih oči -
dišijo po reki in travah.
Pokimaš;
toplina se zgosti v nasmeh.
Nasmehnem se nazaj.
Ne odmaknem pogleda.
Med nama potujejo
barve in zvoki,
ki jih ne poznam;
prepleteni se razlivajo
v nikoli videnih vzorcih;

začarajo pogled,
da pozabim dihati.

Zaprem oči.
Boš izginila?

Še vedno si tam.
Samo ...

nada pecavar