Vsak dan je enak, vsaka noč je drugačna

Pokrit z bolečino

ležim na umazanih dvomih,

glava tone v iztrebkih zmot.

Preteklost skače po prsih

in dolbe strugo v moje telo.

 

Zaprte oči slišijo preveč,

čutim gosenice, ki drobijo kosti,

kremplji mrliča režejo brazde po obrazu,

pajki pletejo mrežo iz sivih las.

 

Črna šminka postaja krvava,

ustnice pobiram s tal.

 

Ne zdržim več.

Odrežem oči.

Skozi reže rjove tema.

Zaliva me vroč dež,

zebe me.

 

Edo Krnić

levcek

Poslano:
13. 04. 2024 ob 15:01

Pozdravljeni med nami

Lepo, da si se nam pridružil

Lepo pišeš in le pogumno naprej

Lp, Mateja

Zastavica

F2#Caki

Poslano:
13. 04. 2024 ob 23:15

Pesem je zanimiva, polna prispodob na tnalu nasprotij. 

Lp, Caki

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
17. 04. 2024 ob 14:38

tole je pa presunljivo. Naj je to pesem o bolečini vesti, spomina ali fiktivno simbolna projekcija, pomenljiva je in deluje kot odvod, ki pomaga trpečemu.

 LP, Lidija

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Edo Krnić
Napisal/a: Edo Krnić

Pesmi

  • 12. 04. 2024 ob 22:01
  • Prebrano 164 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica