SREČNA
Prelepa je jesen, v čudovitih barvah skrivajo se gobe, pod koraki hrešči želod in žir, med listjem je vse polno osutega kostanja. A jih ne zmorem nabirati, imam bergle, ker težko hodim.
Sem invalid.
Čarobna mehka, bela zima! Ljudje se vesele smučanja po sončnih strminah. Polni energije se vračajo z dopusta. Jaz ostajam doma. Ne smučam, ker težko hodim.
Sem invalid.
Skrivnostna pomlad, vse naokrog rojevanje, brstenje! Polne gredi tulipanov, sadna drevesa vabijo čebele v svoje cvetoče krošnje. Pridne gospodinje urejajo vrtove, sejejo in sadijo. Po balkonih je posajeno cvetje. Jaz tega ne zmorem, ker težko hodim.
Sem invalid.
Čudovito poletje vabi v dve smeri; v gore in na morje. Vedno izberem morje. Potapljanje je moja strast. Z berglami grem do morja, nato jih srečna zabrišem na plažo. Naprej zmorem sama, po morskem dnu lahko hodim!
V vodi nisem več invalid.
Svet pod gladino
polno slanega življa
pleše s travami
Konec dober vse dobro.
Trave plešejo in še kakšna morska zvezda med njimi leži v okras.
Hvala tudi za včerajšnjo oceno, (čeprav sem miren mi včasih
na pol kontrolirano "dvigne pokrov")
Lepo bodi (a kaj čemaž nabiraš?)
Rajko, berem divje šparglje in čemaž. Taku, nalahnu, bergelce in nizek inv. stolček. He, he, veš, težko me ustaviš, boli, ko hodim, a se znajdem ...vsedem se, kar na čemaž, saj ga je ogromno. Pejmo na zrak, pa čemaž nabirat. Hmmm, mi že diši pogača!
Čudovito si opisala življenje "invalida". Naj te moje solze ne spomnijo, da je na svetu mnogo "invalidov", ki niso našli svoje sreče kot ti. Zahvaljujem se morju, ki te tako lepo sprejme v svoj objem.
Naj ti bo lep vsaki dan nad vodo ali pod njo.
MAKEC
Hvala ti, dragi Makec.
Empatija me je čutno zaplejala čez zapisano: najprej naveličano, potem zveličano. Hvala za doživetje skozi tvoje oči.
Vesela tvojih lepih besed, hvala, Petra!
Komentiranje je zaprto!