tišina je pradavna riba
tišina je pradavna riba
v kateri so utihnila vprašanja
obstoja in neobstoja
žuljave roke ima
kot so moje
nedovršene
poti
brez poti
iskanje svetega
beg
trditev in zanikanj
…
ne mara ne želi jih
…
ne jaz poslušam
skrhano istovetnost vetra
in stvari
zaobseženo v budi
…
tako s površja
iz branja srebrnih ogledal
vem
da ne pričakujem neizbežnega
ne čakam kataklizme
globje
v brezdno
kateri čut more z menoj
v brizg krvi
v brlizg in žvižg vode
v temo materije
Lepo zaigrana ... Tißina.
Lp, Caki
pozdrav, Caki. upam te inspirira za kako hudomušnico,,.
lp
miko, najboljši poet na pesem.si ... si ti
hvala, damjana. mislim, da je veliko boljših. tudi ti.
lp, m
Komentiranje je zaprto!