
tišina je pradavna riba
v kateri so utihnila vprašanja
obstoja in neobstoja
žuljave roke ima
kot so moje
nedovršene
poti
brez poti
iskanje svetega
beg
trditev in zanikanj
…
ne mara ne želi jih
…
ne jaz poslušam
skrhano istovetnost vetra
in stvari
zaobseženo v budi
…
tako s površja
iz branja srebrnih ogledal
vem
da ne pričakujem neizbežnega
ne čakam kataklizme
globje
v brezdno
kateri čut more z menoj
v brizg krvi
v brlizg in žvižg vode
v temo materije
pozdrav, Caki. upam te inspirira za kako hudomušnico,,.
lp
hvala, damjana. mislim, da je veliko boljših. tudi ti.
lp, m
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!