Pride ena tistih noči, za katere nisi prepričan, če jih boš preživel.
Ali se ti bo pa dokončno zmešalo.
S svojimi dolgimi melanohinčnimi prsti ti trga črevesje.
Lomi ti kosti, cvre ti možgane.
Preveč boli, da bi zajokal.
Ni moči za krik.
Pivo nima nobenih možnosti.
Spanje ni opcija.
Ne moreš brati.
Ne pisati.
Žile prosijo za nož in pomisliš na vse tiste, ki so jih uslišali.
Ampak ti si že izkušen vojak.
Premagal si nešteto takih noči.
Brez orožja.
Potrpežljivo čakaš na jutro in ko le to pride te spomni, da je noč tvoja prijateljica.
Iskrena prijateljstva so včasih brutalna.
Všeč.
LpŠ
Komentiranje je zaprto!