Spomini

Neskončno si želim imeti spravljene vse spomine
na tiste srečne dni, ko smo kot otroci odkrivali votline.
Želim se valjati po sveži travi, na bregovih tam ob reki Savi.
Lovil bi pisane metulje in se s prijatelji skrival v visoki travi..

Kot nekoč, le s kamenčki bi igral se na obali,
tam kjer kot otroci, pod soncem goli, smo divjali.
Le nekaj let je pohitelo burnih, mimo
in čas prinesel je spremembe z neko hudo plimo.

Peter Pan se je odselil, nič več me ponoči ne budi
trkanje na stara okna, strah pod mojo posteljo več ne spi.
Sedaj preganjam druge sanje, bolj sem resen in »krepak«.

Otroški časi, klici v nekem vetru so ostali
kakor izgubljene ptice tavajo v mojih sanjah.
A tam se skriva ključ do pozabljenega zaklada, mojih srečnih dni.

Tomaž Jevšenak

RAjko      Jerama

Poslano:
03. 04. 2024 ob 12:22
Spremenjeno:
03. 04. 2024 ob 12:26

Spomin  je kakor seme, iz katerega lahko nekaj zraste.
Kaj neki? Točno ista resničnost, ki jo seme vsebuje.


(če malo kopiram ali parafraziram Svita)

S popolno namero in odločnostjo, ga je treba zakopati v zemljo.
Ali ga vsaj potrositi po zemlji. To je nujno dejanje (drugo opravi narava)
Pomlad je pravi čas, osebne krize kažejo na primernost trenutka.
Naš stik z ustvarjalno Tišino je v vlogi "sončnih žarkov".
Naše  upanje-zaupanje  je "voda", ki zaliva cimo.

Zastavica

Nada

Poslano:
03. 04. 2024 ob 12:29

Spomini na otroštvo se ohranijo tudi v globoki starosti; ne pozabimo, da veliko slabih spominov popolnoma pozabimo in na cedilu ostanejo samo lepi.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Tomaž Jevšenak
Napisal/a: Tomaž Jevšenak

Pesmi

  • 03. 04. 2024 ob 11:17
  • Prebrano 92 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica