PREBUJENA
z opranimi zvoki
ki štrlijo na vse strani
v pomladno jutro
vdihnem
do maternice
tako globoko
da zaboli
v prsih in preponi
zadržim zrak
rožnat vrtinec
se zavrtinči v eno smer
nato v drugo
od glave do pet
me napolni
s svežino
poženem korenine
zrastem v drevo
ki se košati in olista
nastavljam popke
za cvetove misli
tu in tam se zbodem
na nedokončano besedo
izdih je počasen
s
se splošči v neslišen pisk
Nada, veliko poveš o pomladi, o tem čudu, ki se poistoveti v mladostnem zbliževanju na eni strani in jesenskem minevanju z dokončnim izdihom na drugi strani. Hvala, pesem me je nagovorila.
Lp, Caki
včasih se uspe energija občutij lepo preliti v besede in presledke, pomlad me zelo nagovarja (sicer vsi letni časi) in hvaležna sem ji za navdihe, sveže pozdrave nada
Tudi meni je pesem všeč, morda le:
...
poženem v korenine
zrastem v drevo
in zdajšnja zadnja verza se mi zdita odveč. Kaj meniš?
Lp, Ana
Popravljeno, izčiščeno, pozdrave Nada
Čestitke k pesmi, ki nas povabi v kontemplacijo ...
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
