Ista pot vsak dan me pelje
me vodi skozi trnje in cvetice
kot da vidi trpeči moj obraz
želi naj sonce mi oblije lice
Me pelje do ledene vode
da spoznal bi hlad in mraz
ki ga ves čas zadajam drugim
in slišim obupni njihov glas
Za milost milo me rotijo
a žal moje srce prazno je
po licu solze jim drsijo
ko moje srečno smeje se
Vidim
da preveva jih obup
ki meni radost da
in mi obsije dušo vso
da mojo srečo vsakdo prepozna
Pa včasih tavam sam okoli
pa prosim boga tudi jaz
da mi vse grehe oprosti
s katerimi sem ranil vas
Me včasih močno zaboli
da zadal sem tebi toliko gorja
da ti oči več ne poznam
iz njih se bolečina le zazna
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!