tisto jutro je jabolko postalo
prekleto kislo
in banane so izgubljale
svojo rumeno barvo

tisto jutro je pes mijavkal
na sosedovo zelenjavo
ki se je razkrajala v humus
in zaudarjala po ulici

bilo je svinjsko mrzlo
trnje se je zajedalo
v moje srce
dotiki so ledeneli poljube

ročno spleten adventni venec
je razpadal v koščke strohnelosti
sin je že četrtič vstajal
in potiskal težko kamenje iz grobnice

slabo oblečen v opankah
je vesel razširjal roke
ko je potiskal nakupovalni voziček
poln dobrot najboljšega soseda

tisto jutro se nisem spomnil
ne svojega imena
ne tvojega pogleda
niti včerejšnjega dne

pohandy