V kubizmu ni okusa orienta
spet sedim v kavarni
kava je zanič, pogled na ulice Montmartra boljši
barve na rokah in suknjičih, na razpetih ovratnikih
s platen lezejo iz oči in v oči stavbe, Sena, mostovi, razkrita ženska telesa
kava je zanič, Sacre Cuor poplača okus na jeziku
krenem po griču navzdol
vse bližje rdečemu mlinu, ki večer zmelje v strast
in smetem, dirigira jim veter, ki lovi lahkoživi smeh
prižigajo se luči in jeklena pošast v daljavi se stika z znižanim nebom
da popacka prsa ljudi z globoko pariško modrino
vzpnem se v podstrešno sobo, z balkona gledam k edini vzpetini
morda jutri naslika moje polne dojke večje, boke sočne
ali pa bom spet le nekaj geometrijskih teles
njegov obraz brezizrazen
skozi okno bo dišala slaba kava
in njegovi prsti bodo popravljali kroge
ne da bi videl napete bradavice
utripajočo žilo na vratu
ko bom poslušala oglašanje njegovega praznega želodca
in odšla brez plačila
da bi zjutraj spet prišla
in čakala dotik na kvadrat
kamor so zaprti vzdihi
in okus po francoski kavi
ki se spreneveda
da je prava
kot moja podoba na sliki
za tisti sprehod kazalca po nanešeni barvi
nekje v elipsi
skrčenega planeta
kjer leži ponošena obleka s kavnim madežem
Mnogi neznani Modeli, so ostali ovekovečeni na slikah, ki jih lahko danes kupijo le
milijonarji.
Sem kar nekako pričakoval, spoštovana Poetesa Irena, da pride iz tvojega pesniškega peresa tudi tovrstna, blagovoljna lirika ... Ni kaj, občutki ob prebiranju so prijetni in poživljajoči.
Lepo pozdravljena!
Sašo
Odlično sporočilo za naš moderni svet, ki že dolgo tone v kubizem in pretirano abstraktnost!
pesem me spominja na Doro Maar.
lp
lovrenka
Vauuu, lepoooo; barvito, s pregibi svetlobe, dišeče...
Fiona
Lepo, razmišljajoče, srčno, kot vedno.
Z mislijo na dogodke, ki se nam odvijajo pred očmi.
Kubizma pa, lahko rečem, nisem nikoli zares razumela.
Lp, Marija
Svit, ja, verjetno res, čeprav današnja Marijina pesem dobro namigne, kako se proslavi umetniški izdelek. :)
Kar se pa pesmi tiče - Naseljena kot šaman v telo drugega, lahko občitim, vidim in vonjam svet.
hvala
lp
i
Najlepša hvala, Sašo.
Sama imam raje kratko in polno, srk, ki zasiti, a tokrat me je nekaj odgnalo na ulice, kjer je vtkanih nešteto nikoli povedanih zgodb.
Vterovno je danes, pa prinaša vse sorte :)
lp
i
Draga Nada, hvala, da si našla tudi to sporočilo. Vse manj pravih dotikov, vse več ostrih robov.
Objem
i
Poslano:
23. 03. 2024 ob 12:44
Spremenjeno:
23. 03. 2024 ob 12:45
Draga Lovrenka, kako zelo dobra primerjava. Morda je to Dorina pesem.
Hvala
objem
i
Draga Fionapanmor, hvala.
Za zmeraj nama ostane Pariz ;)
Objem
pi
Marija, le majhen sprehod v tujo kožo.
Tud jaz ne maram ostrine.
Objem
i
in njegovi prsti bodo popravljali kroge
ne da bi videl napete bradavice ...
Lepo - jaz sicer raje posedam v kavarnah ob Arno v objemu renesanse.
Lep pozdrav, Dejan
Dragi Caki, najlepša hvala.
Kako pisano je to življenje. Kakšne usode in kaj nam počnejo čutila in čustva ... :)
lp
pi
Dejan, Firence vabijo tudi mene. Morda bi gledala z Michelangelovega griča na Duomo in na Ponte Vechio prodala lase ...
Veliko slik se mi poraja. :)
Hvala in lp
i
Volumen sveta se (s)krči skozi lirski subjekt nanosov prostora iz različnih kotov kubistične težnje podob, shranjenih v miniaturo sveta z elipso, znotraj katere je tudi slečena polita preteklost. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Pariz - u svom punom sjaju. Tajanstven ali kao na dlanu, u ovoj pesmi. Toplota i punoća tvojih stihova briše neravnine, ublažava oštrinu ivica, ravna izlomljenosti i unosi svetlost u mračne ćoškove. Grad postaje mek i obao, kao renesansne ili prerafaelitne madone. I ta oskudna, bljutava kafa sa Monmarta (ipak!) dobiće punoću, ukus i miris Orijenta, sa kog je potekla.
lp
Jagoda
Milan, najlepša hvala.
lp
pi
Draga Jagoda, hvala za poglabljanje in komentar, s katerim si se dotaknila vseh ostrih kotov in ga zaoblila v mehkobo. Kot da bi iz usedline prebrala resnico. Vsaka kava nima usedline :) le prava :)
Objema te
pi
Komentiranje je zaprto!
