Svoboden si, dom tvoj ni temna čuza,
lepó je seme v vrtu že vzkalilo,
za bolečine dajo ti zdravilo –
neskončno pa živi samo meduza.
Zahtevati ne moreš od usode
pritožne knjige, če se na povelje
ne spolnijo vse tvoje smešne želje,
če žejnega te spravi preko vode.
Otroci so na varnem in umiti
in vojna za devetimi gorami
ni vzrok za solze in pogled srditi.
Le pomni: ne verjemi prazni slami,
ki mlatijo jo mediji nabriti;
prisluhni vesti in srce obrani!
Ne morem kar tako, mimobežno, mimo tega pomenljivega, vešče izpeljanega soneta, Poetesa Alenka. Vredno se je zamisliti nad tem, kar nam pripovedujejo besede. Hvala ti zanj ...
Z lepim pozdravom,
Sašo
Spoštovani Sašo, najlepša hvala za tako spodbuden komentar!
LP, mcv
ja, v teh časih bi se res morali bolj zavedati, da imamo pravzaprav vse, če živimo v miru ... Dober sonet!
LP, Lidija
Hvala, Lidija, razumela si!
Mogoče se bo komu zdelo hladno in brez empatije, takole omalovaževati vojne "za devetimi gorami", ko je vendar ves svet tako povezan in globalno soodvisen (in se celo omenja nova svetovna vojna). Po drugi strani pa marsikdo lahko pomisli: kakšno srečo imam, da nisem tam in da imam streho nad glavo (namesto da išče probleme, ki so v resnici neznatni).
LP, mcv
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!